četrtek, 19. december 2013

Spregovoril je prve besede

Bil je suh dan poleti
igral se je s prijatelji
to so prvi njegovi spomini
stopil je na žogo in padel
v svojo zgodbico
začel je razmišljati
in videl da svet ni tako lep
kot so ga o svetu učili.

Spregovoril je prve besede
učil se je pisati
brati, kasneje tudi poezijo
bile so le črne črke na belem listu
brezpomenske
kot igra z žogo
vzel je papir in se preizkusil
v narobe obrnenih J-jih.

Spoznal je prijatelje
v prvem razredu
ki pravzaprav niso bili prijatelji
ker ga niso sprejeli takšnega kot je
ker se niso igrali z njim
ker je vedno stopil na žogo
ker je bil drugačen
zato je napisal prvo pesem.

Napisal jo je na roko
že dolgo spijo besede v sajah
zažgal je svojo pesem
ker mu ni bila všeč
ker so se norčevali
napisal je novo, lepšo
opral jo je
skupaj z oblačili
in jo dal sušit na vrvico.

Napisal je še eno o edini sestrici
o majhni sestrici
ki se je rodila majhna
z majhnimi prstki in brez skrbi
rasla sta skupaj, bolj ko ne sama
z redkimi laski in mehkimi lici
besede je dal v hlačni žep in jih opral
obesil jih je na štrikec na vrtičku.

Ko se je kot majhen igral
ni vedel da bo enkrat konec
igranja z žogo do norosti
pisanja pesmi v vročem poletju
da bo moral odrasti v uglednega pesnika
in se nikakor ne more sprijazniti
da bo zmanjkalo zraka
da bi lahko še naprej sušil pesmi.

Bil je še kako poseben
a kaj ko ga ni nihče razumel
ko je spregovoril prve besede
ni bilo nikogar ki bi ga objel in rekel
da bo še vse dobro
zadnja ga je objela vrvica na vrtu
kjer se je obesil
in se sušil skupaj s prvimi besedami.

ponedeljek, 9. december 2013

Našel sem

Bistril sem se dve leti
in klesal svojo glavo
z vodo in kamnom. 

Iskal sem tisto -
česar se ne da zbistriti
ne izklesati.

Našel sem sebe
bistre spomine
izklesan jaz.

nedelja, 8. december 2013

Pred ekranom

Vsi zunaj tvegate
jaz tvegam doma
pred enkranom
obraz se digitalizira
žarči belo svetlobo
lahko bi šel ven
raje umiram počasi
da me hlad ne strese
trola ne zgazi
vročina ne stopi.

Tu notri ne boli.

sobota, 30. november 2013

kluster 1 (Pink Floyd - Cluster One)

                                   1
                                   en
                      moj luster
                      smrt je v tebi
       smrt je meni kluster 1
       hodil sem po Rimski cesti
delil z ničlo z vročega kamina
peljem ga po vroči cesti
       smrt je cista rumena
       tebi jurij zeleni
                moj luster
                nič
                0

četrtek, 21. november 2013

Lepa sva

Široko odprte oči
in roke spete.
Vdih najdaljše ti noči
čez prsi vnete
zlil je znoj.

Jaz v tebi
ti z menoj.

Lepa sva -
dišiva po ljubezni
ín sva v noči zvezdni
odmeva, lepša
od najlepš'ga speva.

Jebiga (kontrast)

Polil sem veke z dežjem
rezal srce na deski
gas sem zlil po podnu
gozd ljubezni skuril
zaup sem potopil v morje
trgal školjke z dna -
lagal sem.
Jebiga.

Veke ti brišem
činim z oljem ti srce -
sejem čar goreli zemlji
bordo rdeče raste
dvignil bom zaup na kopno
školjčno meso bom vzljubil
zreč v tvoje bisere.
Jebiga.

sreda, 20. november 2013

Fotr

S hrbtom na pokrčenih kolenih
igra se pričenja
vmes med očetovimi bedri
levo desno domišlija!
Norčavost čista
in majhna
v vetru avto peljem vlak
pot drvi čez kosinuse
in čez vse
kar se pred njimi zvija.
Um nedolžen
v majceni glavi.

torek, 12. november 2013

Neumen diamant

Shine on you -
se dogaja za koncem
na hodniku v tretjem štuku
pred škrlatno knjižnico.
Tam se stapljam
koleno zlagam s trtico
skupaj z nezložno besedo -in z boljšo labodjo plavutjo
ki speni neskončni potok.

Dober tek!

Pokosil sem po polju
dal sem žito zmlet'
liter starih mlečnih misli
v gram
polnozrnatih besed.

sobota, 9. november 2013

Usoda

Celo življenje sem gledal kako pleše
na glasbo, ki je ne slišim.
In če mi rečeš da ne obstaja
bom tiho -

nedelja, 3. november 2013

Na klavirju

Mokre tipke pod njenim organom
in oktet nad menoj
premočeni sužnji
(belih več kot črnih)
se lepo svetijo
na klavir prepevajo
in plešejo balet
po mokrem plesišču
da se pôd dvigne
in plamen v ognjišču zbledi
da čeljusti polne ne popustijo
da niagara ne ugasne
da se svet okrog čutnic vrti
in le pride -
akordni val strasti.

sobota, 2. november 2013

Vdih

Sapa se rjava zlaga
skupaj z jutranjo meglo
s prvim pogledom v sonce ki jo tepta
in z bežnim prvim vdihom
med ne/pravim svetom
med jingom in jangom.

nedelja, 20. oktober 2013

Razsnova

Čas se stara -
ker je levi prst poln bradavic.

Čas

Sonce je isto
v relativnem pomenu
in ti si drugačna
ker te vozi čas.

Želim si da bi hodil spet
kot sem prvič v sanjah
In gledal nič
v sivem ogledalu.

Bogi slikar

Poizkuša pa mu ne uspe izrazit
svojega okusa -
in spi le da lahko ponovno poizkusi
briše oči z dveh bregov
in se spet z neuspehom krega
meša barve kot mikser sadje
nalašč so mu te podobne
podobne so prejšnjim:

skrivljene
trohneče in smrdijo
so sive in blede

kakor ustne razpotegnjene čez zofo
na kateri že dobro leto ni kadil.
Še naprej poseda na tleh
si svež jaz z gub pihlje
ki se mu za umom nabira
in bolj segreva že zavrelo jezo
brezno praznega štrikanega platna
ki bo žejen le ko bo vesolje reklo
in to bo takrat
ko bo obupnež z odprtimi cevmi
kot mlad otrok z igračo šprical
takrat bo platno pilo in pilo
rdeče žive odtenke.

sobota, 19. oktober 2013

Planinc

In je stopil
in se stopíl s časom
ki ga ni konca videl.

Ker bolečin ni zmogel
in sveta ni mogel razumeti
je jokajoč zaplaval
v širno morje - naših solz.

                   Našemu Kostji,
R.I.P.

Vsi mimoidoči

Vsi vedo ko hodim po cesti
kdo sem -

In je ironično
kako je cigaretni dim tisti ki se mi edini približa
kako me toplo objema s toplimi kvarki
tvoja duša pa me od daleč gleda.

Solze mi rinejo skozi pore
boli me v brzicah
ko sem sam in obupan
sam z mislijo
ki se je ne morem znebiti
pasem strah kot žival na povodcu -

petek, 18. oktober 2013

Prijatelji

Na obrazu imam muho
in oso na nosu -
- sršena na odprtih zrcalih.
Niso težavni - so čisto pri miru
ne motijo zmešanih knedljev pod grdo kožo.
Tiho so.

Ne mižikam
da jih nebi zbudil

morda so se posušili.

Depresija

Spet se ziblje -
Ko se težaven pogovor
med stolom in vrvjo odvija
ter čas izgublja čut za druge
za prazne sobane
polne senc in žarkov
vzhajajočega mraka.

Odprto okno
(piš navadnega zraka notri meče
in vsak večer noč čez stol zvrne)
vrv zategne
da se ta duši
ker je nikakor ne prenese.

Ta pod težko minuto hinavsko popusti in
mečka strgan vrat vsakič bolj zmaličen.

torek, 15. oktober 2013

Bolezen

Kleče objemajoč skreta
kjer keramično sranje odteka
poslušam dinamiko želodca
ki vroče grlu pripeka.

Mineva me živeti
mi bolj in bolj ljuba je praznina
ko bo vsega hrušča konec
in dražljajev tišina.

Prihaja železnih koles dolžina
še zadnjič vdihnem s pljuč kajenja
ob trku rje bolečino zmoti
ljubezen do življenja.

Um

Ko se najlepša pesem piše,

so vse misli na pecljih zbrane
in ko le te so same
in v popolno fantazijo spete,
na papir bi jih izlilti hotel,
pa se upirajo in same sebe žrejo.