Razsnova

Čas se stara -

ker je levi prst poln bradavic.

Čas

Sonce je isto

v relativnem pomenu

in ti si drugačna

ker te vozi čas.

Želim si da bi hodil spet

kot sem prvič v sanjah

In gledal nič

v sivem ogledalu.

Bogi slikar

Poizkuša pa mu ne uspe izrazit

svojega okusa -

in spi le da lahko ponovno poizkusi

briše oči z dveh bregov

in se spet z neuspehom krega

meša barve kot mikser sadje

nalašč so mu te podobne
podobne so prejšnjim:

skrivljene
trohneče in smrdijo
so sive in blede

kakor ustne razpotegnjene čez zofo

na kateri že dobro leto ni kadil.

Še naprej poseda na tleh

si svež jaz z gub pihlje
ki se mu za umom nabira

in bolj segreva že zavrelo jezo

brezno praznega štrikanega platna

ki bo žejen le ko bo vesolje reklo

in to bo takrat

ko bo obupnež z odprtimi cevmi

kot mlad otrok z igračo šprical

takrat bo platno pilo in pilo

rdeče žive odtenke.

Planinc

In je stopil

in se stopíl s časom

ki ga ni konca videl.

Ker bolečin ni zmogel

in sveta ni mogel razumeti

je jokajoč zaplaval

v širno morje - naših solz.

                   Našemu Kostji,
R.I.P.

Vsi mimoidoči

Vsi vedo ko hodim po cesti

kdo sem -

In je ironično
kako je cigaretni dim tisti ki se mi edini približa

kako me toplo objema s toplimi kvarki

tvoja duša pa me od daleč gleda.

Solze mi rinejo skozi pore
boli me v brzicah
ko sem sam in obupan
sam z mislijo
ki se je ne morem znebiti

pasem strah kot žival na povodcu -

Prijatelji

Na obrazu imam muho
in oso na nosu -

- sršena na odprtih zrcalih.
Niso težavni - so čisto pri miru
ne motijo zmešanih knedljev pod grdo kožo.

Tiho so.

Ne mižikam

da jih nebi zbudil

morda so se posušili.

Depresija

Spet se ziblje -
Ko se težaven pogovor
med stolom in vrvjo odvija
ter čas izgublja čut za druge
za prazne sobane

polne senc in žarkov

vzhajajočega mraka.

Odprto okno

(piš navadnega zraka notri meče

in vsak večer noč čez stol zvrne)

vrv zategne
da se ta duši

ker je nikakor ne prenese.

Ta pod težko minuto hinavsko popusti in

mečka strgan vrat vsakič bolj zmaličen.

Bolezen

Kleče objemajoč skreta

kjer keramično sranje odteka
poslušam dinamiko želodca
ki vroče grlu pripeka.

Mineva me živeti

mi bolj in bolj ljuba je praznina

ko bo vsega hrušča konec

in dražljajev tišina.

Prihaja železnih koles dolžina

še zadnjič vdihnem s pljuč kajenja
ob trku rje bolečino zmoti

ljubezen do življenja.

Um

Ko se najlepša pesem piše,

so vse misli na pecljih zbrane
in ko le te so same
in v popolno fantazijo spete,
na papir bi jih izlilti hotel,
pa se upirajo in same sebe žrejo.

Človek

           Lahko si grd
           lahko si slep
  potrt in krive hrbtenice
      dolgih las in brade
       vendar tak kot si
             ustvarjen
             tak si lep
četudi star navzven in sam
   ali s pepelom zamašen.