Poizkušam biti nič -
da bi pobegnil z mokre blazine
ugnezden v pretežko sanjavost
pol šestih zjutraj bije
svetloba že moti dolgo utrujenost
svetloba že moti dolgo utrujenost
enostavno ne gre -
izgubljam se nekje med njenim vratom
in globoko melanholijo.
in globoko melanholijo.
Pozdravljeni,
sem Andrej in sem prazen!
Odnaša me
kristus, zakaj ne gre brez nje
brez njenih kodrov ki gredo po svoje
brez njenih kodrov ki gredo po svoje
grizem si ustnice
in strmim v preteklost
v njene jutranje oči -
Ni komentarjev:
Objavite komentar